Main       |        About Us        |      Latest News      |      Photo Gallery      |       Activities       |      Contact        |     Links  

 

 

 

 

 

 

 

Nova Makedonija, 16 juni, 2001

Razgovor so Edmond Sotir, pretsedatel na Makedonskoto dru{tvo Prespa od Albanija

Pravata na Makedoncite vo Albanija - minimalni

Makedoncite vo Albanija imaat minimalni prava, koi ne se na nivo nitu na pravata vo nekoja afrikanska dr`ava.

Maja DANKOVI]

  EDMOND Sotir od seloto Pustec e pretsedatel na Makedonskoto dru{tvo Prespa i pretsedatel na Studentskoto dru{tvo na Makedoncite od Albanija. Toj e ~len na delegacijata na Zaednicata na makedonskite dru{tva vo Albanija, {to prestojuva{e vo na{ava zemja, pri {to bea primeni kaj prvite lu|e vo na{ava dr`ava.  

 Gospodine Sotir, koja e celta na posetata na va{ata pet~lena delegacija na na{ava zemja?

  - Poa|aj}i od Povelbata i Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava na OON, donesena na 10 dekemvri 1948 godina, pretstavnicite na Makedonskoto politi~ko dru{tvo MIR, Organizacijata za za{tita na pravata na Makedoncite od Albanija Dru{tvo Prespa, Makedonskoto politi~ko dru{tvo MED, Politi~koto dru{tvo Bratstvo i Studentskoto dru{tvo na Makedoncite od Albanija, podgotvija merki i barawa za unapreduvawe na polo`bata i pravata na Makedoncite vo Republika Albanija. Jas sum prisuten vo ovaa delegacija kako pretsedatel na Studentskoto dru{tvo na Makedoncite vo Albanija, no i kako pretsedatel na Makedonskoto dru{tvo Prespa. Na{ite barawa, odnosno rezolucijata od 45 to~ki e dostavena do Obedinetite nacii, do Visokiot komesarijat za ~ovekovi prava na Obedinetite nacii, OBSE, visokiot komesar za malcinski prava na OBSE, do Sovetot na Evropa, Evropskata Unija, pretsedatelite, parlamentite i vladite na Republika Makedonija i na Republika Albanija, do arhiepiskopot i arhijereite na Makedonskata pravoslavna crkva, kako i do Svetskiot makedonski kongres i do makedonskite dru{tva vo Republika Albanija.

 Kako se organiziravte za pouspe{no da dejstvuvate vo borbata za svoite prava, so ogled na toa {to vo Republika Albanija ima golem broj Makedonci koi se rasprostraneti niz celata albanska teritorija?

  - Registriravme Makedonska zaednica kade {to se obedineti site makedonski dru{tva. Toa se postigna na Prvata nacionalna konferencija na Makedoncite vo Republika Albanija, pod pokrovitelstvo na Svetskiot makedonski kongres, odr`ana na 28, 29 i 30 april godinava, vo manastirot Sveti Naum Ohridski vo Ohrid. Celta na na{eto dejstvuvawe e odnosite me|u Republika Albanija i Republika Makedonija za site pra{awa od zaedni~ki interes da se gradat na miren na~in, preku pregovori vrz ramnopravna osnova i so zaemno po~ituvawe, neme{awe vo vnatre{nite raboti, nepovredlivost na granicite i neizrazuvawe teritorijalni pretenzii. Seto toa e vo interes na mirot, stabilnosta i  sorabotkata na Balkanot i razvojot na demokratijata.

 Koga govorime za pravata, dali smetate deka barem pribli`no ima reciprocitet vo odnos na Albancite vo Makedonija i na Makedoncite vo Albanija?

  - Makedoncite vo Albanija imaat minimalni prava, koi ne li~at duri ni na pravata vo nekoja afrikanska dr`ava. Na{ite prava nema {ansi da se sporedat so pravata na koe bilo drugo malcinstvo vo svetot. Tokmu zatoa, edno od barawata vo na{ata Rezolucija e sklu~uvawe spogodba za malcinskite prava me|u ovie dve dr`avi, za Makedoncite vo Albanija i za Albancite vo Makedonija, vrz osnova na ramnopravnost i reciprocitet.

 Isto taka edna od merkite {to dolgo vreme gi prezemame e borbata za obezbeduvawe makedonsko dr`avjanstvo za Makedoncite po poteklo od Republika Albanija. Dosega, samo 150 Makedonci vo Albanija imaat i makedonsko dr`avjanstvo.

  Kolkav e toj broj, vo sporedba so brojot na Makedoncite {to `iveat vo Albanija?

  - Vo Albanija vo 1947 godina ima{e 4.800 Makedonci samo vo Mala Prespa. Sega taa brojka e namalena na 4.200, {to e i oficijalnata brojka, {to ja priznava albanskata vlada. Me|utoa, na{ite neoficijalni soznanija govorat deka nivniot oficijalen podatok od 4.200 e samo del od makedonskoto malcinstvo vo Mala Prespa, od kade {to samo 20.000 Makedonci se preseleni niz drugite gradovi vo Albanija. Vkupniot broj na Makedonci so koj nie raspolagame e okolu 300.000, od koi 100.000 govorat ~ist makedonski jazik, a od niv 60.000 `iveat vo Tirana.

  Ako velite deka nad 100.000 `iteli so makedonsko poteklo zboruvaat na ~ist makedonski jazik, imaat li barem pravo na {koluvawe na svojot maj~in jazik, barem vo osnovnite u~ili{ta?

  - Na na{iot maj~in jazik se sledi nastavata samo vo Mala Prespa i toa samo eden del od predmetite. Vo Tirana, kade {to `iveat 60.000 Makedonci, nema nitu edno osnovno u~ili{te, a za sredno ne stanuva zbor. Imame samo edna gimnazija vo Pustec, kade site profesori i u~enici se Makedonci, no nastavata se odviva na albanski. Vo visokoto obrazovanie sostojbata e u{te poapsurdna. Ne samo {to nema {ansi za studirawe na maj~iniot jazik, tuku i na postojnite osum univerziteti niz cela Albanija, nema nikakvi prednosti, ili kakvi bilo kvoti za nacionalnosti. Taka {to Makedoncite {to sakaat da studiraat, imaat {ansi da se zapi{at samo na onie fakulteti, kade {to eventualno }e ostane slobodno mesto. Toa naj~esto e Pedago{kata vi{a {kola, a mo`e da se najde po nekoe slobodno mesto i na Medicinskiot fakultet. Na Muzi~kata akademija, ili pak, na Fakultetot za dramski umetnosti Makedoncite nemaat nikakov pristap.

  Golem del od barawata vo va{ata Rezolucija se odnesuvaat tokmu na pravata za obrazovanie. [to konkretno sodr`at tie?

  - Pred se barame pravo na obrazovanie na maj~in makedonski jazik vo osnovnoto, srednoto i visokoto obrazovanie i sozdavawe uslovi za ostvaruvawe na toa pravo. Potoa otvorawe osnovni u~ili{ta na makedonski jazik vo selata vo Golo Brdo i vo Gora i vo site naseleni mesta vo Republika Albanija kade {to `iveat Makedonci. Od Ministerstvoto za obrazovanie na Republika Makedonija barame da organizira kursevi za podgotovka na nastavnicite koi izveduvaat nastava na makedonski jazik vo Republika Albanija, kako i kursevi za makedonski jazik vo Golo Brdo, Gora, Tirana i drugi mesta vo Albanija kade {to `iveat Makedonci.  

 Edno od va{ite barawa e i izbor na Makedonci pratenici vo Parlamentot na Republika Albanija?

  - Prviot ~ekor vo taa nasoka ve}e e napraven so kandidaturata na prviot Makedonec Kimet Fetahu. Toj e pretsedatel na Makedonskoto dru{tvo Mir od Tirana i nezavisen kandidat za pratenik vo Parlamentot na Albanija od izbornata edinica Golo Brdo. Negov protivkandidat na pretstojnite parlamentarni izbori, {to }e se odr`at na 24 ovoj mesec, e aktuelniot minister za odbrana na Republika Albanija. So ogled na toa {to naselenieto vo taa izborna edinica e prete`no makedonsko, smetame deka }e pobedi. Inaku, vo Albanija Ustavot ne dozvoluva formirawe partija na nacionalna osnova. Zatoa, za da mo`eme da izlezeme na politi~kata scena se trudime da formirame gra|anska partija. Na Makedoncite vo Albanija im se nudi sorabotka so pove}e politi~ki partii, no, za vozvrat ne ni davaat nitu edno prateni~ko mesto, tuku samo gradona~alni~ki.

 

Copyright © 2003 macedoniansinalbania.org All rights reserved
 Terms of Service Feedback: info@macedoniansinalbania.org